V soboto, 4. decembra, sem z družino obiskala Božični bazar na Glavnem trgu v Ljutomeru. Udeležili so se ga tudi učenci OŠ Cezanjevci, ki so izdelali poleg voščilnic tudi ogromno drugih čudovitih okraskov. Poleg tega, da so se izkazali kot pravi umetniki, jim prav nič ni manjkalo podjetniške žilice.  Gredo jim čestitke, da so se tako potrudili.

Na Glavnem trgu nas je obiskal tudi Miklavž s parklji. Vendar očitno so tod okrog sami pridni otroci, saj so parklji bili dokaj umirjeni, malo so sicer »mrčali«, a ne tako hudo, da bi se jih otroci ustrašili.

V petek, 3. decembra 2010,  sem obiskala razstavo izdelkov enote Varstveno delovnega centra Ljutomer. Med ustvarjanjem sem našla 35 varovancev, ki kljub različnim motnjam v razvoju navdušujejo z ustvarjalnostjo in pridnostjo.

Iskrene čestitke gredo tako varovancem in zaposlenim, ki opravljajo pomembno družbeno koristno poslanstvo. Dosežki varovancev so resnično občudovanja vredni. Še posebej izstopajo pri montaži objemk, ki jo opravljajo zelo spretno in hitro.

Obljubili smo si, da se v januarju srečamo v županatu Mestne hiše.

V sredo, 1. decembra 2010 sem ob 13. uri v županatu Mestne hiše Občine Ljutomer sprejela gospoda Milana Bolkoviča, ki je na slovesnosti ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra, v Kamniku, prejel prestižno Maistrovo priznanje za zasluge pri ohranjanju spomina na generala Rudolfa Maistra.

Ob tej priložnosti sem nagovorila zbrane z naslednjimi besedami:

“Spoštovani,

večkrat s ponosom poudarjam vlogo posameznikov in organizacij iz našega kraja, ki vplivajo na dogodke širše družbene skupnosti, ki presega meje naše občine. Ta dejanja in aktivnosti sežejo tudi v najbolj tvorne vidike rojstva slovenskega naroda in varovanja njegove teritorialne suverenosti.

Tako je bilo tudi ob koncu prve svetovne vojne, ko so bili odločilni časi za nastajanje novih držav. General Rudolf Maister je odigral pomembno vlogo v dogajanjih na slovenskem severu in obranil slovensko severno mejo. Spomin na njegov pogum je navdih iz katerega lahko črpamo moč za premagovanje ovir na poti do uspeha.

V čast nam je lahko, da imamo med nami posameznike, ki nadvse požrtvovalno namenjajo svoj čas in energijo temu, da drugi imamo priložnost ne pozabiti na žlahtna dejanja slovenske zgodovine.

Gospod Milan Bolkovič, predsednik Prleškega društva general Maister, sodi v kategorijo ljudi zaslužnih za ohranjanje zgodovinske zavesti. 22. novembra 2010 je zato prejel spominsko priznanje generala Rudolfa Maistra, ki ga podeljujeta Zveza društev »General Maister« in Občina Kamnik, prejmejo posamezniki za izjemne zasluge pri ohranjanju spomina na generala Rudolfa Maistra in njegovih borcev.

To priznanje je več kot zasluženo, saj je gospod Bolkovič aktiven član društva vse od ustanovitve v Ljutomeru in je gonilna sila društva. V tem času so bila izvedena številna tekmovanja v obliki kvizov in pisanju esejev za dijake Slovenije pod naslovom Pot v prihodnost. Bil je pobudnik številnih prireditev po Prlekiji na tematiko Maister domoljub, idejni vodja pri postavitvi obeležij na Kogu, Sv. Tomažu in v Ljutomeru.

Na njegov predlog je tudi Občina Ljutomer poimenovala park – v park generala Maistra. Iz te ideje je nastal tudi spomenik, prvi spomenik v Sloveniji, ki predstavlja Maistra kot pesnika.

V čast mi je, da mu ob iskreni zahvali za njegovo delo, za ves vloženi trud lahko izročim monografijo občine Ljutomer kot simbolično nagrado hvaležne skupnosti.”

V torek 29. novembra 2010 sem se z veseljem odzvala povabilu Doma starejših občanov v Ljutomeru ob praznovanju 9-obletnice njihovega delovanja.

Čestitke gredo vsem stanovalcem, zaposlenim, ki so poskrbeli za čudovit kulturnih program, še posebej pa direktorju gospodu Borisu Sunku, ki je za svoje angažiranje in požrtvovalno delo prejel vso priznanje na državnem nivoju ter Hani, ki je s stanovalci in zaposlenimi posnela film. Bilo je prijetno pokramljati tako z zaposlenimi kot s stanovalci.

Ob tej priložnosti sem zbrane nagovorila z naslednjimi besedami:

»Spoštovani,

še posebej lepo je biti županja, ko se praznuje in obeležuje uspehe in obletnice. Dom starejših občanov Ljutomer je danes star devet let. Prizadevanja za njegovo načrtovanje in izgradnjo pa segajo mnogo dalje nazaj v čas. Sama sem v vlogi pravnega strokovnjaka prispevala majhen delež k tem naporom, zato dobro poznam tako cilje in namene, kot tudi ovire, ki jih je bilo potrebno premagati na poti do uspeha. Danes, ko stojim tukaj v vaši družbi sem brez dvoma prepričana, da se je vse vloženi trud v celoti splačal.

Lepo je videti, da dom funkcionira profesionalno in prijazno do stanovalcev ter dosega najvišji standard kakovosti E-Qalin. To je nedvomno zasluga vseh zaposlenih in vodstva, zato današnji dan doživljam kot priznanje za dobro opravljeno delo, kot priložnost, da čestitamo vsem, ki dnevno izkazujete veliko angažmaja, da bi starejšim omogočili prijetno bivanje v našem kraju.

Dragi stanovalci, mnogi izmed vas ste izbrali Prekijo za kraj v katerem uživali v jeseni življenja. Srčno si želim, da se tukaj počutite ne samo dobrodošli, ampak resnično doma. Zame ste vsi Prleki in Prlečke in vesela sem, da ste del naše skupnosti.

Dom starejši občanov Ljutomer je nerazdružljiv del našega okolja. Še enkrat hvala vsem, ki ste se odločili za bivanje v njem, in seveda vsem, ki s svojimi znanji in delom skrbite, da je to bivanje prijetna življenjska izkušnja. Hvala lepa!«

V nedeljo, 28. novembra, sem se skupaj s partnerjem Cvetom, udeležila dobrodelnega koncerta pod geslom “Nosite bremena drug drugemu”, ki ga je organizirala Župnijska karitas Mala Nedelja.

Sredstva, zbrana na koncertu, bo škof msgr. dr. Peter Štump osebno izročil osemčlanski družini iz Župnije Mala Nedelja. Oba starša sta nezaposlena, očeta pri delu ovira tudi bolezen. Skrbita za šest otrok, štirje obiskujejo še osnovno šolo, dva pa srednjo. Z zbranimi sreditvi želijo urediti bivalne prostore v novozgrajeni hiši.

Obiskovalce sem nagovorila z naslednjimi besedami:

»Spoštovani, novozapadli sneg je glasnik prazničnega časa, ki je pred nami. Božične pesmi na radiu, okrašene ulice, jelke v domovih, to je le nekaj lepih znakov, ki jih povezujemo s trenutki, ko se spomnimo na najbližje, si vzamemo čas za družino, se umirimo in se pripravimo na premagovanje izzivov v novem letu.

Verjamem, da je prav tako pomembno, da se v teh lepih časih spomnimo na soljudi in na stiske s katerimi se soočajo drugi. Čeprav je življenje zelo pisano, je včasih do marsikoga preveč sivo in temačno. Težave lahko najdejo vsakogar izmed nas. Kako jih premagamo in kdo nam pri tem lahko pomaga, pa sta vprašanji, na kateri vse redkeje gre najti dober odgovor. Biti v stiski ni sramota, ampak okoliščina, ki jo je potrebno premagati, če hočemo živeti naprej.

Tako razumem tudi poslanstvo Karitasa, ki si prizadeva, da bi odgovarjala na dejanske potrebe ljudi v stiski, ohranjala njihovo dostojanstvo, z njimi tesno sodelovala, in jim z vsakovrstno pomočjo omogočila, da se osamosvojijo in v čim večji meri sami prevzamejo odgovornost za svoje življenje. Spoštovani člani in sodelavci župnijskih Karitas, iskrena hvala na vašem požrtvovalnem delu.

Dame in gospodje, danes imamo priložnost, da smo del tega človekoljubnega poslanstva in izrazimo osebno podporo in pomoč. Zato sem vesela, da smo si danes vzeli čas za tako dober namen. In upam, da se bomo kmalu spet srečali ob podobni priložnosti.  Hvala lepa.”

V soboto 27. novembra sem se z veseljem odzvala na povabilo FS Leščeček, KD Slavka Osterca Veržej na letni, letos že četrti večer folklore.

Na zelo zanimiv način so prikazali zgodbo »Prek Mure ljubezen cveti«, zgodbo o ljubezni dveh mladih, ki je vzklila na bregovih reke Mure. Prepovedana ljubezen, obračuni fantov, sprejemanje z malce nevoščljivosti – vse to se je prepletalo skozi pesem in ples. Med nastopajočimi je zelo razveselila otroška folklorna skupina Vrtca Veržej.

Iskrene čestitke vsem in uspešno kulturno pot še naprej!

Zgodba je dokaz za to, da kultura ne pozna meja. Upam, da bomo vsi tisti, ki so nam ljudje zaupali vodenje občin temu sledili ne samo na kulturnem področju.

Po koncertu smo poklepeta in se okrepčali ob kuhanem vinu in domačih dobrotah.

Lepa hvala. Z mojo družino smo preživeli čudovit večer z vami.

(Foto: prlekija-on.net)

V petek, 26. novembra, je v Domu kulture nastopila Maja Gal Štromar v dovršeni predstavi, monokomediji Alma Ajka. Gospa Štromar je prikazala svoj širok ustvarjalni razpon z igranjem, petjem in govorico ter nas popeljala na kratko potovanje notranje preobrazbe in nam prikazala aktualne teme na malo drugačen način, ob katerih smo se lahko nasmejali in hkrati zamislili.

Zbrane sem nagovorila z naslednjimi besedami:

»Spoštovani, pogosto se s ponosom upravičeno pohvalimo, da smo Prlečke in Prleki ne samo dobri in samozavestni ljudje, ampak tudi prodorni in uspešni na vodilnih mestih po vsem svetu. Tako je bilo že nekoč, na primer od časov rektorja dunajske univerze Franca Miklošiča in svetovno znanega proizvajalca motociklov in avtomobilov Janeza Puha, do vodilnih strokovnjakov današnjega dne, ki jih je toliko, da jih ne smem poimensko naštevati, saj bi zanesljivo kakšnega spregledala.

Na ljudi in kvaliteto, ki izhajajo iz našega okolja, včasih prehitro pozabimo, kar ni dobro. Namreč danes je koncept konkurenčnosti vse bolj prisoten na regionalni, če ne že lokalni ravni. Tekmujemo za evropska sredstva, za investitorje, za projekte, za delovna mesta, za turiste, za razvojne perspektive, za prihodnost našega kraja in ljudi, ki živijo v njem. In potrebno se je čim večkrat spomniti na vse Prlečke in Prleke, ki so šli drugam in nam lahko pomagajo doseči uspehe. Prepričana sem, da se vsi še vedno in vedno bolj štejejo za prleške ljudi, in ni opravičila zato, da na njih ne bi bili ponosni.

Enako ponosno smo lahko na to, da je nocoj v naši družbi umetnica, ki bi jo z veseljem šteli za našo. Vesela sem, ker smo doživeli lep in kulturno bogat večer!«

(Foto: prlekija-on.net)

Gospe Štromar sem v imenu Občine Ljutomer izročila monografijo Občine Ljutomer in se jih zahvalila za čudovit večer.

Za organizacijo tega čudovitega večera sem se zahvalila tudi gospe Miri Rebernik Žižek in gospe Meliti Racman.

Po predstavi nas je čakala pogostitev, tako, da smo se ob dobrem vinčku in dobrotah, ki so jih spekle kmečke ženske iz Pristave, prijetno družili. Zahvala gre tudi njim.

(Foto: prlekija-on.net)

Iskrena zahvala gre tudi vsem obiskovalcem, ki so si vzeli čas zase in za svoje prijatelje.

V petek 26. novembra se  je potekal dobrodelni koncert 9. razreda Osnovne šole Ivana Cankarja v Ljutomeru.

Odlično zamisel in trdo delo pri organizaciji koncerta tako gospe Jani Dovnik kot tudi vsem učencem ter njihovih staršem so v znak podpore izkazali številni obiskovalci s svojo prisotnostjo na koncertu saj so dvorano ŠIC zapolnili do zadnjega prostega mesta.

Koncert je uspel zelo dobro. Vsem zaslužnim otrokom želim, da bodo zbrana sredstva dobro uporabili, zelo pozdravljam njihovo gesto, da bodo pomagali tudi otroškemu pevskemu zboru, ki ga aprila čaka tekmovanje v Bratislavi. Odlični ste!

Iskrena zahvala gre gospe Jani Dovnik, ki si je upala prevzeti organizacijo tako velikega projekta. Vedela sem, da ji bo uspelo saj jo že zelo dolgo poznam in moram ji izreči vso spoštovanje in zahvalo, da se toliko angažira za naše otroke.

Petek, 19. novembra 2010 – po otvoritvi razstave likovnih del sem se udeležila 6. koncerta ljudskih pesmi in plesov »Jesenski večer z gosti«. Prireditev so spremljale besede gospoda Manka Golarja kot: »Zaljubljen sem v svojo Prlekijo, zaljubljen v otroke in klopotce in čričke, pa tudi med možaki pri tramincu se znajdem« kar je bilo zapisano tudi na programskem listu.

Za prijeten večer ob plesu folklornih skupin in ljudskih pesmi gre zahvala Kulturnemu društvu Manko Golar Ljutomer. Preživela sem res lep zaključek dneva. Koncert smo obiskovalci in nastopajoči zaključili skupaj, in sicer s pesmijo »Sijaj sijaj sončece«.

Petek, 19. novembra 2010 – po otvoritvi razstave likovnih del sem se udeležila 6. koncerta ljudskih pesmi in plesov »Jesenski večer z gosti«. Prireditev so spremljale besede gospoda Manka Golarja kot: »Zaljubljen sem v svojo Prlekijo, zaljubljen v otroke in klopotce in čričke, pa tudi med možaki pri tramincu se znajdem« kar je bilo zapisano tudi na programskem listu.

Za prijeten večer ob plesu folklornih skupin in ljudskih pesmi gre zahvala Kulturnemu društvu Manko Golar Ljutomer. Preživela sem res lep zaključek dneva. Koncert smo obiskovalci in nastopajoči zaključili skupaj, in sicer s pesmijo »Sijaj sijaj sončece«.