V soboto, 19. novembra 2016, so ljutomersko občino v družbi okrajnega glavarja Alexandra Majcana obiskali župani avstrijskih občin Bad Radkersburg Heinrich Schmidlechner, St. Anna am Aigen Johannes Weidinger in Klöch Josef Doupona, spremljal pa jih je predstavnik turizma za okraj Bad Radkersburg Christian Contola. Skupaj z županom Razkrižja Stankom Ivanušičem in nekdanjo slovensko vinsko kraljico Sandro Vučko, pridružila pa sta se tudi občinska svetnica Suzana Kolbl in Janko Magdič, smo goste najprej sprejeli v Enoteki, nato pa nadaljevali v sproščenem vzdušju ob predstavitvi naših občin in projektov v županatu Mestne hiše v Ljutomeru. Gostje so si med drugim ogledali še Jeruzalem, seznanili so se s poslovanjem podjetja Makoter Cven, druženje pa zaključili na turistični kmetiji Na koncu vasi. Po pogovoru z najvišjimi predstavniki občin sosednje Avstrije ugotavljam, da imamo veliko skupnega, vsekakor pa bomo morali, če bomo želeli dvigniti nivo naših storitev, čim več sodelovati in se povezovati.

Občina Ljutomer se je tudi letos pridružila tradicionalnemu slovenskemu zajtrku. Temu projektu, ki se izvaja  že deseto leto zapored, tudi  sama dajem veliko pozornost, saj je zelo pomembno kakšne so naše prehranske navade in kakšen pomen dajemo doma pridelani hrani. V petek, 18. novembra 2016, so na območju naše občine tradicionalni slovenski zajtrk opravili v številnih zavodih, ustanovah, organizacijah in podjetjih, za kar sem vsem, ki negujejo to tradicijo, izredno hvaležna. Sama sem se pri zajtrku pridružila mojim sodelavcem v občinski upravi, skupaj s podpredsednikom Čebelarske zveze Slovenije Janezom Vencljem sem obiskala otroke v Vrtcu Ljutomer, udeležila pa sem se tudi zanimive prireditve v telovadnici OŠ Ivana Cankarja v Ljutomeru, kjer so vsi učenci skupaj z učitelji, pridružila pa se nam je tudi medena kraljica Slovenije Mateja Šoštarič, na res prijeten način obeležili desetletnico projekta, za katerega sem prepričana, da bo živel tudi v prihodnje in nas vedno znova spomnil, da moramo uživati doma pridelano hrano.

Avstrijsko mesto Rust in ljutomerska občina bosta v prihodnje sodelovala. Z županom Rusta mag. Geroldom Staglom sem v torek, 15. novembra 2016, podpisala pismo o nameri, ki je prvi korak pri iskanju možnosti za sodelovanje. V prihodnje bo tako prišlo med Rustom in Ljutomerom do izmenjave izkušenj na urbanističnem področju, predvsem za potrebe turizma, trženja in vinogradništva. Ta dogodek je sovpadal s slovesnostjo »Slovenija in Gradiščanska – na novo odkrita soseščina«, ki so jo v Rustu pripravili ob 25-letnici osamosvojitve Slovenije in 95-letnici obstoja zvezdne dežele Burgerland (Gradiščanska). Pismo o nameri je bilo podpisano v družbi eminentnih gostov, med katerimi sta bila med drugim minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek ter deželni glavar zvezne dežele Gradiščanske Hans Niessl. Na prireditvi, ki so jo z glasbenimi vložki popestrili Modrijani, so svoja vina predstavljali vinogradniki z našega območja, povabljenim gostom pa so bila ponujena tudi prleška tünka. Prepričana sem, da bomo uspešno sodelovali z Rustom, izmenjava dobrih praks pa bo naredila korak naprej k razvoju turizma in vinogradništva na obeh straneh meja.

V soboto, 12. novembra 2016, so Prlekijo obiskali člani Društva žena Tisa in Turističnega društva Ptujska Gora. Na sprejemu, ki sem ga za goste pripravila v poročni dvorani Mestne hiše v Ljutomeru, se je udeležila tudi županja Majšperka dr. Darinka Fakin. Na naših srečanjih županj, ki v Sloveniji vodimo 16 občin, sem med drugim spoznala Občino Majšperk. Ob takratnem ogledu te občine in njihovih posebnosti je padla odločitev, da pričnemo sodelovati na turističnem področju. Vsi vemo, da je potrebno na področju turizma veliko prostovoljnega in srčnega dela, zato tudi sama izredno cenim ljudi, ki so se pripravljeni odrekati za delo v različnih društvih. Po podatkih, ki jih imamo zbrane, je v razna društva v naši občini vključeno okoli 4.000 ljudi, nekateri so seveda člani večih društev. In na to številko sem ponosna. Gostom iz Občine Majšperk smo ob njihovem obisku naše občine pokazali številne znamenitosti, v prihodnje pa se obeta, da bodo člani tamkajšnjih društev navezali stike z našimi, kar bo vodilo v nova prijateljstva in tvorno sodelovanje.

Občina Ljutomer je v sodelovanju z različnimi organizacijami, ustanovami in zavodi organizirala številne komemoracije ob dnevu spomina na mrtve. Osrednja komemoracija v naši občini je bila v petek, 28. oktobra 2016, pri spomeniku Triglav, kjer so v programu nastopili učenci Osnovne šole Ivana Cankarja Ljutomer in Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomeru ter dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. V spremstvu Antona Kapuna (ZB za vrednote NOB Ljutomer) in Antona Kosija (Združenje slovenskih častnikov Ljutomer) sem ob spomenik položila venec in se poklonila nedolžno ubitim ljudem v 2. svetovni vojni, sveče pa je v spomin na žrtve prižgala tudi delegacija Doma starejših občanov Ljutomer.

V četrtek, 27. oktobra 2016, sem pripravila sprejem za nekdanjega direktorja Doma starejših občanov Ljutomer (DSO) Borisa Sunka, ki se je pred kratkim upokojil. Boris Sunko je človek, ki je pustil neizbrisen pečat v naši občini. Vse od leta 1986 je bil zelo dejaven na področju socialnega varstva v širšem slovenskem prostoru. Spomnimo se ga najprej kot direktorja Centra za socialno delo Ljutomer, pozneje pa kot direktorja DSO Ljutomer, ki ga je od leta 2001, ko je dom odprl svoja vrata, do danes popeljal med najboljše domove za starejše v Sloveniji. Pred leti je prejel nagrado za  izstopajoče kvalitetno in strokovno delo na področju socialnega varstva, s čimer so njegovo odlično delo prepoznali tudi na državni ravni. V imenu hvaležne skupnosti se Borisu Sunku, ki je prijeten sogovornik z veliko dobrimi napotki za mlajše rodove, zahvaljujem za vso njegovo opravljeno delo in mu želim še veliko zdravih let na novi življenjski poti.

Naša občina ima številne gospodarstvenike, ki so s svojo inovativnostjo in pridnostjo zgled, obenem pa s svojimi produkti ime Ljutomera ponašajo širše po Sloveniji in tudi v tujino. Med njimi sta tudi Tanja in Marsel Šalamon, ki danes skrbita za ponudbo v hotelu Stela v Ljutomeru. Pred kratkim sta za slovensko potico, ki jo pripravljata skupaj z družbo Engrotuš, prejela srebrno priznanje v okviru Dneva inovativnosti Gospodarske zbornice Slovenije. V zahvalo sem jima v četrtek, 27. oktobra 2016, pripravila sprejem v županatu Mestne hiše v Ljutomeru. Zaradi neodložljivih obveznosti žene se je sprejema udeležil Marsel Šalamon, s katerim sva govorila tudi na temo razvoja turizma v naši občini. Vesela sem njegovih idej pri nadaljnjem razvoju te pomembne gospodarske panoge, od katere si v ljutomerski občini veliko obetamo. Še enkrat hvala Šalamonovim za njihov prispevek k prepoznavnosti naše občine, veliko pa ob tem pove podatek, da je slovenska potica iz ljutomerskega hotela romala že tudi v roke papeža Frančiška kot protokolarno darilo naše države.

V petek, 21. oktobra 2016, sem se, kljub številnim obveznostim, nekaj trenutkov zadržala v družbi starejših občanov mesta Ljutomer in vasi Spodnji Kamenščak, ki so imeli tradicionalno jesensko srečanje v dvorani ŠIC v Ljutomeru. Letošnje srečanje je bilo prvič organizirano skupaj za Ljutomerčane in starejše občane Spodnjega Kamenščaka, glede na odlično vzdušje, ki je vladalo med prisotnimi, pa je bila odločitev o skupnem srečanju več kot pravilna. Hvala članom sveta KS Ljutomer, da so priskočili na pomoč pri organizaciji, zahvala pa tudi vsem nastopajočim. Vsem, ki so se udeležili srečanja, želim, da se prihodnje leto znova snidemo, že sedaj pa vabim tudi vse tiste, ki tokrat niso prišli, da se v letu 2017 udeležijo srečanja, na katerem se vsaj za trenutek pozabi na vsakodnevne tegobe.

Sobotno (15. oktober 2016) popoldne sem preživela v Babincih, na tradicionalnem srečanju starejših občanov, ki sta ga pripravila Občina Ljutomer in KS Ljutomer. V prijetnem ambientu vaškega doma Babinci so se zbrali naši občani iz vasi Babinci in Noršinci, ki so mi z veliko pozitivne energije, ki so jo izžarevali, polepšali dan. Ob zvokih harmonike, za katero sta poprijela tudi dva izmed štirih najstarejših udeležencev srečanja Marija Vaupotič in Marko Slavič, so zbrani veselo prepevali, v nadaljevanju druženja pa navrgli marsikatero zanimivost in anekdoto iz svojega bogatega življenja. Želim jim, da so še naprej zdravi in radostni, že zdaj pa se veselim našega snidenja prihodnje leto.